SF15-17
    > Zgodovinopisje splošno
        > Felsenhart durch Kaisertreu - bleiweich durch das Spital ...

Avtor Komentar
SFronta
Enfant terrible
Posts: 2710
(25/2/04 4:01)
Felsenhart durch Kaisertreu - bleiweich durch das Spital ...
Naslednja zgodba je res zanimiva, saj prikazuje isti dogodek iz dveh povsem nasprotujočih si perspektiv...

Že pred časom smo debatirali o napisih "Majewski Weg", ki stojita na poteh na planino Duplje in Zagreben. Posvečena sta polkovniku Stephanu Majewskem, poveljniku 44. domobranske pehotne brigade (kasneje uradno 44. strelske brigade), ki je od 11. oktobra 1915 do 15. marca 1916 branila dupeljski in zagrebenski del bojišča. V brigadi sta bila zgornjeavstrijski LIR2 (Zagreben) in kranjski LIR27 (Duplje).

Zanimiva je že podrobnost, da sta se kar obe glavni poti na oba sektorja, ki ju je pokrivala brigada, imenovali po njem.

Doslej smo se srečali tudi z geslom "Felsenhart durch Kaisertreue" (= z zvestobo cesarju trdni kot skala), ki je bilo očitno polkovniku Majewskem zelo pri srcu. Najdemo ga zapisanega na plošči na začetku poti na planino Duplje in vojni fotografiji, na kateri pozira tudi Majewski.


Plošča na začetku poti na planino Duplje




Polkovnik Majewski in geslo. Beri tudi temo Bodrilna gesla iz Lepene

In zdaj najlepše. Kaj bi si po vsem tem mislili o Majewskem, poveljniku 44. domobranske pehotne brigade, ki je spomladi 1916 na Trentinskem sodelovala v ofenzivi Strafexpedition?

Iz tistega obdobja je v vojni zgodovini LIR2 objavljena tudi vsebina kartice, ki jo je polkovnik Majewski poslal polkovniku Ungerju, poveljniku LIR2, ko je 17. junija 1916 zelo nenadoma, čez noč, odšel na zdravljenje v bolnišnico.



Prevod zanimivega dokumenta, ki je bil menda v čast LIR2, kot piše v prvi vrstici, se glasi:


Korespondenčna kartica vojne pošte.
Polkovnik brigadir Majewski, trdnjavska bolnišnica I, vojna pošta Trento

gospodu c.k. polkovniku
von Unger Zurawniki
komandantu LIR2

Vojna pošta 53, sobota, 17. junij 1916

Mojim zvestim Linzčanom!
Dragi prijatelj in polkovnik polkovni poveljnik!
Moram se ukloniti bolezni in ti zato ne morem še zadnjič stisniti dlani. Tebi, pogumni polkovnik, in tvojim krasnim vojakom zato vzklikam "z zvestobo cesarju trdni kot skala", naj vas čuva bog, ki sem vas tako globoko vzljubil in se vas naučil ceniti. Uslužno

Majewski



Hja, tole je uradni del zgodovine. Neuradnega pa lahko preberemo v dnevniku Franca Zupančiča, kjer je Majewski omenjen večkrat. Najbolj zanimiva sta prav komentarja, zapisana 16. in 17. junija 1916.
Citat:
25.3.1916
Strašanski dež, ki traja celo noč, ne poneha cel dan. Ob 9h dop. odkorakamo iz Raibla čez Trbiž in Belo peč, kjer dobimo pri 3. baonu menažo, v Rateče. Pred vasjo nas je pričakoval oberst brigadir Majewsky, da smo mu morali popolnoma trudni in premočeni defilirati. Mojo kompanijo je pohvalil. Že med Belo pečjo in Ratečami prijaše adjut. nadp. Stiasny nazaj, ki nam pove, da vsi z napetostjo pričakujejo "das heldenhaften Baons"(1). Za mene pa je rekel oberstleut. Alpi naš reg. komdt: "Ich freue mich ihn kennen zu lernen!"(2) No in res, ko pridemo zvečer skup in se predstavim, mi pravi: "Es freut mich, ich habe schon vieles schönes gehört von ihnen."(3) Vse to pa, ker se mi je posrečilo dne 20. 3. ujeti na Rombonu pri Bovcu 40 Italijanov.
(1) junaški baon
(2) "Veselim se, da ga bom spoznal!"
(3) "Veseli me, o vas sem slišal že veliko lepega!"

8.4.1916
Ob 7h zjutraj pride inšpicirat brigadir oberst Majewsky. Kadeti so mu trn v peti. Sicer pa je bil zadovoljen. Popoldan imam od 2 - 4h streljanje. Ker pa strelja obenem tudi "Infanteriegeschütz", so prišli gledat korpskomdt., divisionsbrigadir, generalmajor Jellenchich, oberst Zawada in drugi. Moja kompanija je izvrstno streljala.

2.5.1916
Hvala bogu, da je moja kompanija rezerva, da sem malo spal, a nazadnje sem le gor plačal. Pri "Besprechungi" je ošimfal oberst brigadir Majewsky naš regiment, na katerega ima strašansko piko. Proti večeru pripeljem svoje društvo zopet nazaj v Branzoll.

3.5.1916
Lepo vreme. Vaja v polku. Pri "Besprechungi" se pozna, da celo obersta Zawado srce boli, da se naš regiment tako zapostavlja.

16.6.1916
Lep dan. Ob 7h se "Trommelfeuer" ponovi. Traja do 9.30h, a tudi potem še vedno živahno dela posebno lahka artilerija. Trommelfeuer je danes vse hujši kot včeraj. Pa pri vsem tem strašnem ognju se našim ne posreči vzeti kote 1278. Vzamejo samo greben, ki leži pod to koto. Toliko žrtev na ljudeh in municiji, pa tako mal uspeh. Zato ostanemo mi cel dan v gozdu, ker ne pridejo levo od nas naprej. Oberst brigadir Majewski, ki nas je nagnal prejšnji dan po strmem Mt. Panoccio v dolino in na pobočje Mt. Pau, je odšel "bolan" nazaj. Take so kazni za višje; če napravi neumnost, se ga pa pošlje nazaj na varno. Tako je odšel Edelweissbrigadir, felsenhart durch Kaisertreu - bleiweich durch das Spital ins Hinterland. Naš oberst Zawada prevzame začasno brigado. Gfrt. Šepec ranjen.

17.6.1916
Oblačno. Tudi pri Lir. 2 se veselijo, da je Majewski odšel. Naša artilerija ne napravi danes Trommelfeuer, pač pa intenzivno strelja, kakor tudi infanterija.
Kot lahko beremo, so bili torej pri LIR2 uradno veseli kartice Majewskega, neuradno pa so se tudi oni veselili, da je izginil.

Zupančičevo zajedljivo opazko čez Majewskega

"Felsenhart durch Kaisertreu - bleiweich durch das Spital ins Hinterland"

bi lahko prevedli v:

"Z zvestobo cesarju trden kot skala - svinčeno mehak skozi bolnico v zaledje"

:vrti

Edited by: SFronta at: 25/2/04 18:11
jasmina
Ne dam Goliča za vetrnice!
Posts: 46
(25/2/04 16:50)
majewsky
Franc Zupančič je imel vedno piko na napihnjence in hipohondre. V nekem obdobju Soške fronte je bil tak njegov nadrejeni stotnik Ravanelli - iz dnevnika:

27.1.1916
Ob 2h popoldne je prišel višji zdravnik dr. Friedinng radi otrpljenja tilnika, kateri slučaj je bil pri kompaniji. Stotnik Ravanelli je povzročil, da je prišel. Kdor se je javil, da ga glava boli, je osumljen, tudi jaz sem med njimi. Hauptman pa velja kot Bacillenträger in kot “še rekonvalescent”. Tako sem takorekoč na befehl bolan.
Ob 8h zvečer jo primahava s stotnikom Ravanellijem v Sočo v bolnico. Isolierabteilung der K.u.k. 183. Gebirgsbrigade San. Anstalt.

1.2.1916
Kaj stotnik Ravanelli počne, to je pa že preveč. Zdaj ga boli glava spredaj, potem zadaj, nato zgoraj, potem ga boli vrat, želodec, kmalu ga bodo še lasje na plešasti glavi. Zdaj zopet zabavlja, da še ni videl svoje hčerke, pa je že drugi mesec v fronti, potem se zopet jezi, da je dobil ta ali oni odlikovanje, on pa še ne. Vsa ta nervoznost pa je umetna, samo zato, da bi zopet na varno prišel. Ponoči se kar naenkrat spomni, da sliši igrati godbo. Bog nas varuj takih aktivnih oficirjev! To so “pravi” branitelji domovine. Zdravniki pa mu pravijo, da bo že spet dobro, ko bo prišel na sveži zrak ven. Hipohonder!

2.2.1916
Kmalu po jutranji visiti je prišel šef - zdravnik, ter nama povedal, da je rezultat preiskave negativen, ter da se lahko vrneva. Torej stotniku ne preostaja drugega kot postati še za nekaj časa zdrav!
Ko greva opoldan po cesti, naju dobi general Jelenčič, ki me koj spozna in povabi h kosilu. Popoldan si ogledam še druge lokale bolnice, zvečer pa jo odrineva s stotnikom nazaj v šicengraben. Pa že po poti prerokuje ta junak, da čuti, da bo dobil angino!

7.2.1916
Avian konštatira, da je hptm. Ravanelli "zelo bolan", da še lahko znori. Koj se javi bolnega in popoldan prevzamem kompanijo.


Pojdi na:

- - Zgodovinopisje splošno - -



Return to Top of Page.


Piškotki & privacy policy