|
 |
|
|
|
Avtor
|
Komentar
|
rombon
Neregistriran
(7/22/03 2:45 pm)
|
Rombon
V julijski številki Obrambe sem prebral:
Rombon, maj 1916 - oktober 1917. Voda je bila ena največjih dragocenosti, še posebej v poletni vročini. Na širšem območju Rombona so bili vojaki odvisni od oskrbe z vodo iz doline in studenca na nikogaršnji zemlji. Vojaki obeh vojskujočih se strani so se dogovorili za uporabo studenca, brez vednosti nadrejenih častnikov. Tako so avstrijski vojaki hodili po vodo k izviru od sončnega vzhoda do 12. ure, italijanski pa od 12. ure do mraka.
Ali ve kdo kaj več o tem ?
|
305
dr. Soška Fronta
Posts: 343
(22/7/03 16:49)
|
Re: Rombon
Ups! Očitno sem spregledal. Ali lahko natančneje napišeš kje?
|
SFronta
Posts: 1293
(22/7/03 17:27)
|
Re: Rombon
Zgodbo slišim prvič, domnevam pa, da ne "drži vode".
Izvajanje takšnega dogovora brez vednosti nadrejenih častnikov na daljši rok ne (ni) bi bilo mogoče, saj je bilo medpolje temeljito nadzorovano - od blizu in daleč, z obeh strani.
Če so že kje tako hodili po vodo, so to počeli z vednostjo častnikov obeh strani. Bolj verjetno gre še za eno pravljico o soški fronti.ž
Leta 1916-1917 so imeli oboji tudi že dobro urejeno oskrbovanje z vodo...
Napiši avtorja, bo takoj bolj jasno...
|
rasto1
Registriran
Posts: 48
(22/7/03 18:36)
|
Re: Rombon
Tako zgodbico ti povejo tudi v slavnem muzeju v Kobaridu ,sem pa preslišal kje točno naj bi se to dogajalo (leta 93 os nas iz VIpave peljali na izlet tako da smo imeli strokovno vodenje)...
|
SFronta
Posts: 1294
(22/7/03 19:33)
|
Re: Rombon
Dejstvo je, da se na medpolju ni moglo dolgoročno dogajati nič neopaženega.
Cela zgodba ima očitno logično napako. Ali se kaj takega (izmenična dogovorna hoja po vodo) sploh ni dogajalo, ali pa so za to morali vedeti prav vsi, še posebno nadrejeni častniki, sicer bi žejne vojake kaj hitro z obeh strani doletela toča topovskih granat (o katerih pa niso odločali navadni vojaki).
Zaupam logiki, zato brez ustreznega primarnega vira, ki bi jo temeljito pojasnil, tej zgodbi tudi slučajno ne verjamem.
|
yurko
Z rokami v žepih...
Posts: 392
(22/7/03 22:32)
|
Re: Rombon
Koliko pa je sploh studencev na Rombonu?
|
SFronta
Posts: 1295
(22/7/03 23:25)
|
Re: Rombon
Kolikor je meni znano, ni na medpolju obeh bojnih črt iz obdobja maj 1916 - oktober 1917 nobenega.
|
rombon
Neregistriran
(23/7/03 13:04)
|
rombon
Kot avtor celotnega članka je podpisna Miha Kuhar. Če ima kdo Obrambo doma si lahko to ogledate na 48 strani članek na vrhu strani v zeleni barvi.
|
Klemen
Neregistriran
(23/7/03 16:03)
|
Voda na Rombonu
Živjo fantje,
Citat:
Rombon, maj 1916 - oktober 1917. Voda je bila ena največjih dragocenosti, še posebej v poletni vročini. Na širšem območju Rombona so bili vojaki odvisni od oskrbe z vodo iz doline in studenca na nikogaršnji zemlji. Vojaki obeh vojskujočih se strani so se dogovorili za uporabo studenca, brez vednosti nadrejenih častnikov. Tako so avstrijski vojaki hodili po vodo k izviru od sončnega vzhoda do 12. ure, italijanski pa od 12. ure do mraka.
Seveda je taka stvar teoretično mogoča, vendar pa se obenem popolnoma strinjam z Tomažem, da kaj takega preprosto ni bi bilo mogoče brez soglasja in vednosti častnikov in verjetno tudi topniških opazovalcev na sosednjih grebenih. 
Tudi na vzhodni fronti, med drugo svetovno vojno, so se Nemci in Sovjeti dogovorili za kakšen dan premirja, zlasti v času (pravoslavnega) božiča. Premirja so bila skoraj izključno dogovor med nemškimi in sovjetskimi častnikimi. V nsprtonem primeru bi se vendo našel kakšne prenapetež med častniki, ki bi zjutraj, na dan premirja, prišel iz podzemne postojanke, našel skupinico Rusov, kako fešta pred svojimi jarki, potegnil pištolo in ustrelil enega od njih, nakar bi verjetno izbruhnil cel hudič.
Kot se rekel, teoretično je kaj takega mogoče, je pa zelo težko preverljivo, ker ne bomo našli o tem nič v uradnih dokumentih ali poročilih z bojišča. Kvečjemu v kakšnih povojnih spominih veteranov ali morda polkovnih zgodovinah.
Citat:
Leta 1916-1917 so imeli oboji tudi že dobro urejeno oskrbovanje z vodo...
Morda i bilo dobro preveriti kako dobro je bila organizirana to preskrba z vodo na obeh straneh. Pri Italijanih moraš vedno računati na dejstvo, da morda organizirana preskrba z vodo ni bila dovolj, zaradi kuhanja testenin, za kuho katerih potrebujše kar precejšne količine vode. 
Lp,
Klemen
|
SFronta
Posts: 1298
(7/23/03 6:57 pm)
|
Re: Voda na Rombonu
Tako, kot je bila zapisana, zgodba dokazljivo ni resnična, zato je najbolje, da jo čimprej pozabimo.
Zanimivo bi bilo raziskati le njen izvor oz. tiste, ki jo širijo, pobarati, kje so jo prebrali ali slišali.
Če sodim po Rastovem komentarju, jo je verjetno tudi Miha Kuhar slišal nikjer drugje kot prav v Kobaridu (ki ga je namesto Hemingwaya moral v preteklosti obiskati, in tudi zaploditi kakšnega potomca, baron Munchhausen).
Edited by: SFronta at: 7/23/03 7:19 pm
|
yurko
Z rokami v žepih...
Posts: 393
(23/7/03 21:29)
|
Re: Voda na Rombonu
Za neukega bralca take zgodbe niso nič nenavadnega. Že če pogledaš karto Soška fronta - od Rombona do Mengor in v medpolju na prelazu Čez Potoče vidiš zapisan italijanski vodnjak, ti domišljija pred očmi hitro nariše studenec z urnikom obiska - zakaj naj bi sicer Italijani postavljali vodnjak v medpolju, če ne za obe vojski. Je že kak vojni dobičkar poskrbel za biznis, ki ga je po potrebi selil okoli - za bralca Obrambe in zgodbičarje iz Kobarida najbrž kar na Rombon.
|
SFronta
Posts: 1300
(7/23/03 11:52 pm)
|
Re: Voda na Rombonu
Vprašanje na radiu Erevan: Ali so v letih 1916-1917 italijanski in avstro-ogrski vojaki na Rombonu res v dogovoru izmenično in brez vednosti nadrejenih častnikov hodili po vodo k studencu v medpolju?
Odgovor: Zgodba načeloma drži, le da studenec, ki ni bil studenec, marveč reka, ni bil v medpolju na Rombonu, pač pa v avstro-ogrskem zaledju v Trenti, vojaki pa so bili avstro-ogrski in ruski. Prvi so hodili po vodo z vednostjo svojih nadrejenih častnikov, drugi pa ne, saj jim le-ti zaradi ujetništva niso bili več dosegljivi.
Edited by: SFronta at: 7/24/03 12:06 am
|
Klemen
Neregistriran
(24/7/03 1:07)
|
Voda na Rombonu
Živjo,
Citat:
Vprašanje na radiu Erevan
Lewon Petrossian iz Erevana odgovarja: Le't drop the discussion about the water, shall we? 
Ne pelje nikamor in očitno je Tomaž že bolj ali manj pogruntal kdo je delil kaj, s kom in za kakšno ceno.
Jaz osebno nisem bil še nikoli na Rombonu ali Čukli, tako da ne vem ali je tam na medpolju kakšen studenec ali ne, tako da verjetno nisem kompetenten tukaj dajati kakšnih izjav ali so izjave resnične ali ne. Hotel pa sem samo pokazati, da so načeloma taki dogovori med sprtima stranema bili možni, vendar ob popolni vednosti častnikov (npr. božično premirje 1914-1915 na zahodni fronti). Vendar še enkrat poudarjam, da so bila prej redkost kot izjema.
Lp,
Klemen
p.s. Yurko, jutri lahko pričakuješ moj podroben odgovor na zadnji sporočili.
|
SFronta
Posts: 1301
(7/24/03 10:59 am)
|
Re: Voda na Rombonu
Yurkov in moj zadnji odgovor sta čista žlehnoba. Prejšnja oblast je imela seveda prav, ko je takšnim subverzivnim elementom preprečevala zbiranje (= kovanje zarot) in jih zapirala, saj nikoli ne veš, kakšno bodo ušpičili. 
Čisto resno pa me zelo zanimata (kam to spada, v sociologijo?) nastanek in življenje takšnih zgodb, kot je ta o studencu na Rombonu - kako nastanejo, kako se širijo. Če analiziramo le to zgodbo, lahko opazimo, da ima v svoji zgodovinski nesmiselnosti le neko notranjo logiko. Kdorkoli si jo je že izmislil, je moral rešiti problem "urnika obiska" studenca, kot bi rekel Yurko. Zanima me torej, v kateri točki je bil v dodan urnik, ali že ob nastanku zgodbe, ali pa je bil dodan naknadno - v procesu njenega širjenja.
Z drugimi besedami - zanimivo bi bilo izvedeti, ali je zgodba v končni obliki avtorstvo enega človeka ali pa kolektivno avtorstvo vseh, ki so jo vsak malo drugače (s spremembami in dopolnitvami) širili naprej.Citat:
Lewon Petrossian iz Erevana odgovarja: Le't drop the discussion about the water, shall we?
Poziv naj bo namenjen vsem, ki širijo to zgodbo. Na voljo imajo le dve možnosti: da jo potrdijo z ustreznim verodostojnim virom in ob dejstvu, da na Rombonu ni studencev, tudi pojasnijo, kje natančno naj bi se dogajala. Ali pa jo enostavno pozabijo, ker ni vredna izgubljanja časa z njo.
Edited by: SFronta at: 7/24/03 12:08 pm
|
SFronta
Posts: 1302
(24/7/03 22:10)
|
Re: Voda na Rombonu
Zgodbo smo preverili še pri enem viru in dobili naslednji odgovor:Citat:
Zgodba je cista neumnost, saj so vse vode na Rombonu precej dalec na italijanski strani frontne crte in nikakor ne na nikogarsnji zemlji (med crtama). To lahko trdim kategoricno, saj sem na kakih petih poletnih jamarskih taborih spoznal prav vse znane in neznane moznosti, kje in kako priti do vode in sem se je tudi nanosil (prav neverjetno je kako se poleti poveca poraba v taboru).
Konec!
|
Vinko Avsenak
Registriran
Posts: 16
(28/7/03 21:58)
|
Rombon
Ne, ni še konec. Sem še jaz tu. Oglašam se predvsem zato, ker je voda v visokogorju dragocenost in dobro vem, kako dragocene so za pohodnike informacije o vodnih virih. Slovenci smo hribolazniški narod, a žal tudi na najnovejših kartah pogrešam oznake o obstojecih izvirih.
Znano je, da je na rombonskem bojišcu obe strani pestila zeja, ki je bila včasih nevzdržna. Toda Avstrijci se je glede tega veliko slabše godilo kot Italijanom, kajti na svojem delu bojišca niso imeli nobenega izvira zive vode. Pomagali so si sicer s topljenjem snega iz vrtac in brezen in s prestrezanjem meteorske vode, a glavni vir jim je bila voda iz Koritnice, ki so jo z žicnico prevazali na Rombon. Vendar rombonska žicnica je imela štiri krake z vmesnimi postajami, med katerimi je bilo treba vodo nositi. Poleg tega je bila zgornja postaja kakšnih 70 metrov pod vrhom Rombona. Glede na sestavo tal in celoten videz rombonskega kraškega zemljišča bi bil zelo presenečen, če bi avstro-ogrska stran imela na njem kakšen vodnjak. Morda kje nižje. Italijani so bili na boljšem. Najprej so globoko v srcu Male Crnelske špice imeli ogromen rezervoar, v skalo izdolben bazen, v katerega se je iz vse gore stekala voda. Tudi danes je ta bazen poln. Pri ogledu priporocam pazljivost. Ko po rovu, ki vodi do bazena in se spušča strmo in globoko navzdol, pridemo do bazena, zapreti nevarnost, da zdrsnemo vanj. In iz njega priti ni lahko. Še posebej, ce je vodostaj nizji.
Italijani so prav gotovo z veseljem koristili izvir dobre vode na Rombonskih podih, ki danes gasi zejo planincem in jamarjem nedaleč od speleološkega bivaka, ki so si ga trzaški jamarji domiselno uredili v bivši kaverni. pod Vrhom Ribeznov (2022m). V njej lahko trije ali celo štirje pohodniki udobneje prespijo kot v navadni kaverni, saj ima vrata in zastekljeno okno (na mestu strelne line). Kaverna je vedno širokogrudno odklenjena.. Ko se od bivaka po stezi napotimo proti Rombonu, po nekaj sto metrih zavijemo na desno na stezo, ki preko Rupe vodi na planino Goričico. Od bivaka do izvira je 5-10 minut. Ta izvir je bil seveda globoko na »italijanskem« ozemlju.
Drug, še pomembnejši in bogatejši vodni vir pa je na podrocju prelaza Cez Brezic. Nahaja se nekaj sto metrov zahodno od prelaza in sicer na sredi pota med Crnelsko špico in Bavhico. Voda je stalna, dobra, malo takih na takšni višini. Verjetno je to prvi izvir Moznice, uradni je mnogo niže v dolini. Ce je fabula o dogovarjanju glede vode sploh resnicna, kar malo verjamem, potem bi na rombonskem podrocju zaradi konfiguracije terena in frontnih postavitev to utegnilo biti prav tu in samo tu.
Vinko Avsenak
|
SFronta
Posts: 1306
(7/29/03 2:38 am)
|
Voda
Citat:
Slovenci smo hribolazniški narod, a žal tudi na najnovejših kartah pogrešam oznake o obstojecih izvirih.
Tekoče vode na nekdanjih bojiščih ni na pretek, kar pa ne bi mogli reči za "stoječo vodo", za uživanje katere potrebujemo le keramični filter in jodove tablete. S pomočjo teh dveh pripomočkov lahko pijemo praktično katerokoli vodo - tudi iz blatne mlake, ob kateri se napaja živina.
Izdajmo tri vire vode, ki nas lahko ob uporabi filtra rešijo žeje (ali olajšajo nahrbtnik, namesto 2l vode za vsak dan, moramo nositi v hrib le manj kot pol kile težek filter) predvsem na večdnevnih turah.
Greben Polovnika
Uporabna je mlaka na planini Dolec. Potrebuješ filter + tablete.
Kota 1776
Na vzhodni strani vrha je v notranjosti kaverne z napisno ploščo "Redl Stollen" betonska cisterna, v kateri je na dnu vedno cca. 20 cm vode. Na dnu cisterne sicer trohnijo stare deske, vendar je voda bistra in preverjeno pitna brez vseh pripomočkov in posledic, če ti jo le uspe ne skaliti pri zajemanju, ki je malce nerodno. Nagniti se moraš namreč čisto do dna cisterne, voda je več kot meter pod robom. Za zajemanje uporabi lonček ali največ pollitrsko plastično steklenico. Filter in tablete so priporočljivi, čeprav smo vodo brez posledic pili tudi že brez njih.
Griva
Čeprav se sliši neverjetno, ima tudi Griva zanesljiv vir vode. Ko skopni ves sneg, je uporabno nekakšno zajetje (luknja v skali, premera 1-2 metra in globine pol metra) meteorne vode približno na 2/3 poti med Skutnikom in Grivo. Če prihajaš iz smeri Skutnika, je treba na mestu, kjer izza ovinka zagledaš v skalo vklesano ploščo 136. kompanije alpinov, zaviti levo na bojne položaje, na koncu katerih je v skali v tleh luknja z vodo. Doslej je bila še vedno polna vode (kakšen kubik je je v njej), ki pa je precej cvetoča, saj je na prostem in v njej uspevajo alge. S filtrom in tabletami tudi to ni problem...
Ker je treba v vseh treh primerih vodo predhodno prečistiti, ne pozabite s seboj vzeti lončka ali nečesa podobnega, s katerim boste lahko vodo zajeli ter jo nato iz njega s filtrom prečrpali v čutaro. Skratka - za zajemanje UMAZANE in pitje PREČIŠČENE vode potrebujete dve različni čutari, lončka ipd.
Za več info o filtriranju vode glej www.katadyn.ch
Edited by: SFronta at: 11/8/03 1:08
|
yurko
Z rokami v žepih...
Posts: 410
(10/8/03 18:59)
|
Re: Voda
Citat:
Čeprav se sliši neverjetno, ima tudi Griva zanesljiv vir vode.
Prejšnji teden je bilo "pitne" vode pri Grivi toliko. Za eno zelenjavno juhico več kot dovolj...
Edited by: yurko at: 10/8/03 23:03
|
305
dr. Soška Fronta
Posts: 359
(11/8/03 17:17)
|
Re: Voda
Smo jo v tisti suši tudi pili s tabletami seveda ...in preživeli.
|
Klemen
Neregistriran
(11/8/03 19:31)
|
Griva
Živjo fantje,
Super to stvarca... Moram kdaj probati, da vidim kako je piti vodo preko filtra in tabletk. 
Drugače pa fantje, medtem ko vi razpravljajte o vodi na Rombonu, jaz čakam, da me bo kdo vprašal, naj mu naštejem imena vseh sedmih italijanskih poveljnikov posebne enote za operacije na Rombonu t. i. Truppe del Monte Rombon, vključno z datumi, ko so prevzeli poveljstvo oz. bili skenslali z njega, hehe
Lp,
Klemen
|
305
dr. Soška Fronta
Posts: 361
(12/8/03 16:23)
|
Re: Griva
Citat:
Moram kdaj probati, da vidim kako je piti vodo preko filtra in tabletk
Zadeva z imenom "voda + tabletke" ima značilen vonj po kloru. Priporočamo uporabo z cedevito ali kakšno podobno stvarjo.Citat:
...jaz čakam, da me bo kdo vprašal, naj mu naštejem imena vseh sedmih italijanskih poveljnikov posebne enote za operacije na Rombonu...
Lahko kar objaviš v rubriki "Seznami".
|
|
-
-
Zgodovinopisje splošno
-
-
 |
 |
|
 |
|
 |
