|
 |
|
|
|
Avtor
|
Komentar
|
SFronta
enfant terrible
Posts: 2154
(2/1/04 15:34)
Reply
|
Re: Dve zgodbi, dve laži
Zgodba o goseh je po svojih elementih 100% enaka zgodbi o poškodovanih in "ogroženih" nagrobnikih z vojaškega pokopališča v Soči, ki so si jih zaželeli nekateri in ki danes visijo nepietetno pribiti na steni v veži muzeja v Kobaridu. Enaki motivi, enaka do dediščine brezobzirna logika, enaki izgovori, enaka sprenevedanja, enaka zavajanja javnosti...
Pozivam še ostale, da napišete in pošljete na Delo pismo bralca, da ga ne bom le jaz ("a", ti imaš že prakso). In ne pozabite zgodbo umestiti v današnje dogajanje na soški fronti, kjer se veliko bolj kot s stihijskim plenjenjem, omenjenim v članku (= odvračanje pozornosti drugam in proč od največjh problemov) zadnja leta soočamo z institucionalnimi ogrožanji dediščine, v katerih sodelujeta in jih vodita prav oba omenjena "strokovnjaka", za katera težko najdemo sploh kakšno lepo besedo.
pisma@delo.si
|
SFronta
enfant terrible
Posts: 2163
(3/1/04 17:41)
Reply
|
Naivnost
Citat:
Že vidim, da bo nekdo porekel, da je to skrajno naivno gledanje, a mene veseli še tako skromen napredek.
Zapišimo še nekaj dejstev o goseh, da bo lahko Vinko sam argumentirano in z vsemi potrebnimi informacijami presodil, kako je z njegovo naivnostjo.
1. Stanje gosi je bilo od leta 1997 do dneva odstranitve nespremenjeno. Za to obdobje lahko trditev dokažem s fotografijami. Tudi potres 1998 ni pustil na njih nikakršnih dodatnih posledic. Čeprav se morda komu zdi, da so poškodbe v zadnjih letih napredovale, analiza fotografij od leta 1997 dalje jasno dokazuje, da niso. V vseh teh letih se je izgubil le en droben (nekaj centimetrov velik) odkrušen košček na vrhu napisa, ki sem ga 1997 le prislonil nazaj. Če bi imel lepilo, bi ga takrat prilepil. Marginalna malenkost.
2. Poizkus izbitja, s katerim se v članku prozorno opravičuje rokovnjaška odstranitev plošče, se je torej zgodil pred letom 1997, kdaj natančno, ne vem, pravili pa so mi, da v začetku 90. let ali morda celo še prej. Plošča dokazano zadnjih 7 let ni bila deležna nikakršnih posegov, še najmanj plenilskih, verjetno pa je to obdobje daljše celo od 10 let. Direktorica Tolminskega muzeja pa v članku zavaja javnost z "zavarovanjem pred ponovnimi pohodi pleniteljev". Sramotno je, da je prav "stroka" končala delo tistega, ki je davno tega nekoč poizkušal izbiti ploščo, pa se je očitno med delom premislil oz. ga je zapekla vest, saj je delo prekinil in ga ni nikoli nadaljeval ter končal.
3. Naj primerja nasprotujoči si obrazložitvi posega Zavoda (nestabilnost terena, ki ne drži) in Tolminskega muzeja (nevarnost plenjenja, ki tudi ne drži za zadnjih 10 let). Ne drži ne ena ne druga.
4. Naj k zapisanemu v prejšnji točki prišteje še prikrivanje informacij in namerno zavajanje ljudi, ki s(m)o poizvedovali, kaj se je zgodilo z gosmi. Moj občutek (ki me redko pusti na cedilu) je, da na Zavodu prvi dan poizvedovanja sploh niso vedeli, da so oni naročili odstranitev gosi. Šele čez nekaj dni, ko so se sami pozanimali, kaj se dogaja, tik pred prijavo proti neznanim storilcem, je po elektronski pošti prišlo naslednje sporočilo, ki navaja lažne in zelo drugačne razloge, kot smo jih lahko prebrali v članku.
5. Zakon o varstvu kulturne dediščine v 48. členu govori, da "nihče ne sme ravnati z dediščino ali spomenikom tako, da ogrozi njun kulturni pomen." in "prepovedana je raba spomenika na določen način ali za posamezne namene, če bi taka raba ogrožala obstoj ali vplivala na neokrnjenost spomenika. Iz enakega razloga je prepovedano tudi premeščanje ali prenašanje spomenika." Že Yurko je postavil vprašanje, kaj je v tem primeru spomenik. Res le izbita plošča, kot nas prepričuje "stroka"? Mar ni spomenik celota plošče, zidu in neposredne okolice-bojišča? Kje imata vojaka, ki z gosmi na povodcih hitita reševati Kapitol, neokrnjen kulturni in civilizacijski pomen? Na bojišču, na izvirni lokaciji, ali v muzeju, med "strokovnjaki", ki za objekt, njegov pomen in njegovo vrednost še vedeli ne bi, če jih ne bi obvestili o njegovem obstoju skupaj s kompletno razlago upodobljene zgodbe prav mi, bedaki naivni?
6. Kako si razlaga sprenevedavo govoričenje, da si "stroka" še ni prišla na jasno, kako varovati dediščino, ko pa obenem načrtno blokira vse poizkuse dialoga z namenom iskanja (ma, ni treba nič iskati in - tipično slovensko - odkrivati Amerike, točno in dolgo se ve, kaj je treba narediti!) in udejanjanja rešitev ter namesto tega rajši aktivno sodeluje pri gradnjah Disneylandov?
Strokovno edino pravilna bi bila sanacija poškodb na lokaciji, ki sploh ne bi bila zahtevna, in izdelava odlitka reliefa za primer, da bi original res kdaj izginil s hriba.
Izjave v članku niso dobronamerne, so prozorno sprenevedanje, zavajanje javnosti in zakrivanje pravih motivov odstranitve, ki ne tičijo v želji po varovanju spomenika, marveč v želji si ga prilastiti. Ideja za odstranitev plošče ni zrasla na zeljniku Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici.
Kakšen napredek vidite v ogrožanju najvrednejše dediščine in njenega kulturnega pomena ter nato še predrznem zavajanju javnosti?!
Edited by: SFronta at: 3/1/04 21:40
|
SFronta
enfant terrible
Posts: 2169
(4/1/04 1:11)
Reply
|
Re: Naivnost
Za dokaz trditev v 1. točki objavljam še nekaj fotografij stanja gosi v zadnjih letih.
Gosi zgodaj spomladi 1997
Gosi spomladi 1998, ista fotografija je bila objavljena tudi v Delu Znanosti spomladi 1999, jo lahko kar preverite, kdor še ima članek in mi morda ne bi verjel.
Simonova fotka, marec 2003.
Damjanova fotografija, posneta 18.10.03.
In na koncu še Helenina fotka, 5.11.2003. Nekaj dni za njo (točnega datuma še vedno ne vemo) pa so bili tam že skrivaški plenilci, ki delajo pod okriljem "stroke" in ki so za seboj pustili naslednji podpis.
Razlika med vsemi fotografijami od leta 1997 do 2003 je le v črki B besede ERBAUT - kot sem napisal že zgoraj, je bilo tisto odkrušeno že od vsega začetka, za fotografiranje v letih 1997-1998 sem lusko le prislonil nazaj. Enaki sta obe pokončni razpoki, ki na prvi fotografiji nista tako vidni, saj je bila plošča predhodno temeljito očiščena.
Primerjaj še:
leva figura 1998 - 2003
desna figura 1998 - 2003
Razlike so le v umazanosti. Fotografije so dobre tudi za razkrinkavanje "stroke", ki z našim denarjem ne dela nič drugega kot le škodo na naši skupni dediščini.
Peter mi je ravnokar tudi potrdil, da so gosi v enakem poškodovanem stanju že od leta 1992, ko jih je videl prvič!
Direktorica Tolminskega muzeja se je v članku pri prikrivanju resničnih razlogov izbitja gosi torej izgovarjala na poškodbe nepridipravov in plenilcev, ki so stare najmanj 12 let, prav lahko pa bi utegnile biti stare celo 20 ali morda 30 let. Bravo, Damjana!
Naj za konec napišem še eno hipotezo, ki je sicer ne morem dokazati, sem pa prepričan, da drži. Plošče pred davnimi leti (12, 20, 30, 40?) ni poizkusil izbiti plenilski zbiratelj, kot nas prepričuje "stroka", pač pa nekdo drug. Postavite se v kožo plenilskega zbiratelja, ki bi se lotil česa takega. Delo bi končal - v vsakem primeru in povsem drugače. Veliko verjetneje (verjetnost je toliko večja, kolikor starejša je poškodba) je šlo za kakšnega kmeta ali pastirja, ki so se mu gosi zdele zanimive, a mu po drugi strani niso pomenile prav ničesar, saj jih ni razumel. Šlo je za spontano dejanje, s prvim orodjem (morda celo prvim kamnom v bližini), ki je bilo ravno pri roki, to dokazuje tudi oblika poškodb. Ko jih je začel izbijati, pa je opazil, da se bo vse skupaj podrlo, zato je nehal in na ploščo naposled pozabil.
Edited by: SFronta at: 4/1/04 15:44
|
gost
Neznan(a)
(4/1/04 2:03)
Reply
|
Stonehenge
Nazadnje bo ugotovljeno, da je spomenik poškodoval kar njegov avtor že oktobra 1917, ko ga je hotel vzeti s seboj, a mu je zmanjkalo časa za končanje dela, saj so Lahi prehitro bežali.  Naše bistre buče lokalnega varstva kulturne dediščine bi bile sposobne odstraniti na varno tudi Stonehenge in nato v časopisu pojasniti, da so to storile, ker so opazile, da so kamniti bloki prevrnjeni in da bi ga zavarovali pred ponovnimi pohodi pleniteljev. 
|
tminc
Neznan(a)
(4/1/04 20:41)
Reply
|
Goske
... to pa , da so spomenik z gosi oskrunili in prenesli v TM pa naj bi bila uspešna naloga oz. del poslanstva tukajšnega muzeja??
Ali je amaterje - društvo Peski izigrala stroka?
Sicer pa g.direktorica TM je magistrirala iz materialne dediščine SF.
Da b'le pršu en Miro Petek....manjka raziskovalnih norvinarjev , ki bi tehtno in kritično napisali o obnovi SF.Zdi se mi, kot da mediji ne vedo, kaj se dela tukaj, res se malo piše!!Novinarji(tisti ki so aktivni v Posočju) pa delajo kompromise, saj se nihče noče zamerit veljakom.
Glede topa, pa se sušlja ... da ni daleč.Tmin je majhen.Tiste , ki so ga "maznili" pa čaka kazenski pregon.
Srečno, zdravo pa lep začetek 2004!
|
SFronta
enfant terrible
Posts: 2176
(4/1/04 23:06)
Reply
|
Re: Goske
Citat:
Sicer pa g.direktorica TM je magistrirala iz materialne dediščine SF.
Poznamo tudi nekoga, ki je na FF v Ljubljani doktoriral iz zgodovine SF, pa je vseeno v SF knjigi z največjo naklado pri nas še leta 2002 pisal o 3500 alpinih, ki naj bi v noči na 16. junij 1915 lezli prek Krnove stene, in vojakih, pokopanih v Soči, ki so padli na fronti med Črnim vrhom na levi in Bavškim Grintavcem na desni strani Soče, če omenim le dve od zanimivejših "strokovnosti". SF ne pomeni za vse isto, nekaterim pomeni soško fronto, drugim pa očitno science fiction. Kaj pomeni direktorici TM, pa presodi sam. Citat:
Da b'le pršu en Miro Petek....manjka raziskovalnih norvinarjev , ki bi tehtno in kritično napisali o obnovi SF.Zdi se mi, kot da mediji ne vedo, kaj se dela tukaj, res se malo piše!!Novinarji(tisti ki so aktivni v Posočju) pa delajo kompromise, saj se nihče noče zamerit veljakom.
Nek pregovor nekoč bratskih narodov pravi: "uzdaj se use i u svoje kljuse".
Edited by: SFronta at: 5/1/04 9:04
|
yurko
Z rokami v žepih...
Posts: 721
(4/1/04 23:22)
Reply
|
Re: Goske
Jaz pregovor ponavadi nadaljujem: "misli nase i na svoje prase", kar pa bi lahko v tem primeru imelo več pomenov:
1) TM pač misli, da je prase njegovo in si ga zato želi prisvojiti;
2) TM ve, da prase ni njegovo pa si ga vseeno želi prisvojiti;
3) strokovnjaki poznajo le prvi del pregovora, zato mislijo na kljuse, prase pa ostaja lačno;
4) nekdo z nabrušenimi noži čaka na rejeno prase, da ga bo odvlekel s kljusetom.
5) v celi zgodbi se pojavlja vsaj eno prase.
|
SFronta
enfant terrible
Posts: 2326
(18/1/04 2:26)
Reply
|
Re: Goske
Na plan prihaja vedno več gradiva. Tudi datum izginotja gosi med 5.11 in 20.11 smo si uspeli pojasniti.
Imam še eno vprašanje. Ugotovili smo, so bile gosi v enakem stanju najmanj od leta 1992 dalje, ob čemer sem se zavedel, da ne poznamo prav nikogar, ki bi jih videl-poznal cele, nepoškodovane. Sploh obstaja kdo med vami, ki je gosi kdaj videl nepoškodovane? Če je odgovor pozitiven, nas seveda zanima (vsaj približno) leto.
|
TolMost
Ni treba nič
Posts: 177
(16/2/04 23:25)
Reply
|
Tuki čiči, pa čaki
Čičam, pa čakam, pa gledam luknjo v zidu, pa čakam,.... pa se nič ne zgodi. 
|
yurko
Veni, vidi, idi
Posts: 944
(16/2/04 23:27)
Reply
|
Re: Tuki čiči, pa čaki
Kako? A se še ni zrušil? 
Ti kar čiči pa čaki, da ne bi slučajno kdo prišel mimo in z dejanji podprl svoje trditve.
Edited by: yurko at: 16/2/04 23:32
|
TolMost
Ni treba nič
Posts: 178
(16/2/04 23:31)
Reply
|
Re: Goske
Za enkrat še zelo dobro stoji in čaka, in čaka....
...ja, ja , tud jst sem kr gor in čakam ( sem si postavla šotor ). Prneste mi ki za jst, mi je zmanjkalo hrane. Mi pride kdo družbo delat?
Edited by: TolMost at: 16/2/04 23:48
|
TolMost
Ni treba nič
Posts: 180
(17/2/04 9:05)
Reply
|
Re: Tuki čiči, pa čaki
Ni treba nosit nič hrane. Sem se odločila za gladovno stavko. Družbe se pa ne bom branila.
|
305
dr. Soška Fronta
Posts: 965
(17/2/04 16:54)
Reply
|
Re: Goske
|
SFronta
Enfant terrible
Posts: 2631
(20/2/04 11:37)
Reply
|
Re: Goske
Statistika foruma kaže, da imamo tudi obiskovalce, ki so k nam prispeli tako, da so na Najdi.si iskali z besedami "domača reja gosi". Kako primerna oznaka za t.i. "varovanje durch plenjenje" kapitolskih gosi v Tolminskem muzeju!
|
yurko
Veni, vidi, idi
Posts: 963
(20/2/04 13:24)
Reply
|
Re: Goske
kako je zdaj s temi gosmi? So jih udomačili ali jih bodo vrnili v divjino, kamor spadajo?
|
tminc
Neznan(a)
(22/2/04 20:28)
Reply
|
goske
Povejte mi, kod je ta spomenik (bil) ...... blizu Podoreha?
P.S.
Pred leti sem imel delovne karte ZVKD z vrisanimi objekti KD pod rokami, pa se ne spomnem.
|
SFronta
Enfant terrible
Posts: 2695
(24/2/04 1:48)
Reply
|
Re: goske
Približno tule.
Če si na kolovozu na vrhu travnika pri Podorehu (pri ruševinah) in pogledaš navzdol, boš videl eno res košato smreko. Udariš jo kar navzdol proti njej, do ograje na robu gozda, ter nato po robu gozda še kakšnih 20 metrov desno od nje in poiščeš prehod čez. Gosi so (bile) nekaj metrov čez ograjo v gozdu. Če boš sledil ograji in gledal v gmajno, ne moreš zgrešiti.
|
tminc
Neznan(a)
(24/2/04 8:18)
Reply
|
Re: Goske
Hvala, bom šel pogledat ,ki je ostalo....
Pomislek, čigava je zemlja na kateri stoji objekt( državna??)...ali je zakonodaja na tem področju urejena(če je kako?)Ali dobi lastnik odškodnino?
Smatram ( govorim na splošno), da bi bil bolj nujen ukrep ( kot je premestitev originala v MUZEJ in izdelava kopije) sanirati okoliško drevnino, ki lahko bo prvi ujmi potencialno poškoduje tovrstne objekte.Seveda pa mora biti lastništvo oz. soglasje (privolitev) lastnika.
A po toči zvoniti....
|
SFronta
Enfant terrible
Posts: 2705
(24/2/04 16:45)
Reply
|
Re: Goske
Citat:
Pomislek, čigava je zemlja na kateri stoji objekt( državna??)...ali je zakonodaja na tem področju urejena(če je kako?)Ali dobi lastnik odškodnino?
Ne vem, zemlja je zelo verjento kar privatna.
Kaj lahko naredi v takšnem primeru lastnik, ko mu stroka opleni dediščino na njegovem ozemlju, pa bo treba raziskati. Po mojem lahko zahteva vračilo ali pa odškodnino.
Citat:
Smatram ( govorim na splošno), da bi bil bolj nujen ukrep ( kot je premestitev originala v MUZEJ in izdelava kopije) sanirati okoliško drevnino, ki lahko bo prvi ujmi potencialno poškoduje tovrstne objekte.Seveda pa mora biti lastništvo oz. soglasje (privolitev) lastnika.
Tam okoli ne raste nič takega, kar bi posebno ogrožalo zid.Citat:
A po toči zvoniti....
Ja, bog nas varuj potresov, neurij, plazov in "strokovnjakov".
|
|
-
-
Splošno
-
-
 |
 |
|
 |
|
 |
