SF15-17
    > Splošno
        > Kaj je conjecture

Avtor Komentar
SFronta
Enfant terrible
Posts: 2755
(27/2/04 2:22)
Kaj je conjecture
Nadaljujemo temo, ki bi jo lahko naslovili tudi osnove spomeniškega varstva za telebane oziroma "strokovnjake".

V vseh dokumentih, ki obravnavajo restavriranje (po domače: obnovo) dediščine, lahko preberemo stavke, v katerih se opozarja pred conjectures. Angleško-slovenski slovar razlaga besedo conjecture kot domnevo, nekaj, česar ne moreš dokazati, za kar nimaš dokazov.

Omenjena je v 9. členu Beneške listine, ki pravi, da se mora restavriranje končati tam, kjer se začnejo domneve. Obnavljaš lahko le tisto in tako, kot lahko dokažeš, da je nekoč res bilo, ugibanje in domneve pri tem niso dovoljene:
Citat:
ARTICLE 9. The process of restoration is a highly specialized operation. Its aim is to preserve and reveal the aesthetic and historic value of the monument and is based on respect for original material and authentic documents. It must stop at the point where conjecture begins, and in this case moreover any extra work which is indispensable must be distinct from the architectural composition and must bear a contemporary stamp. The restoration in any case must be preceded and followed by an archaeological and historical study of the monument.
Zagotovo ste bili že kdaj v kakšni stari cerkvi, kjer so bile na stenah le delno ohranjene freske, saj ni nikomur od restavratorjev padlo na misel, da bi manjkajoče doslikal po svoje, kot bi se mu zdelo, da je freska nekoč v celoti izgledala. Tam, kjer manjka kaj freske, je le prazen zid.

Ker gre za enega temeljnih postulatov spomeniškega varstva, ga na drugi strani seveda omenja tudi članek Treatments for Historic Battlefield Landscapes iz revije Cultural Resource Management.
Citat:
Documentation and physical evidence should substantiate this work, and conjecture should be avoided.
Preidimo zdaj s teorije na slovensko prakso, poglejmo nekaj primerov nestrokovnih obnov na soški fronti, ki temeljijo le na domnevah, na domišljiji.

Večina od vas zagotovo pozna "žarometno" napisno ploščo na Mengorah, ki je bila "obnovljena" med urejanji muzeja na prostem.

Na prvi, Lojzekovi fotki, je njeno stanje pred posegi:


Na Yurkovi je njeno stanje po "obnovi":



Čeprav je pri obnovi menda sodelovala stroka, si je privoščila conjecture, domnevo, ki dokazuje, kako klavrno nizka je njena raven strokovnega znanja. Očitno ne poznajo niti najosnovnejših strokovnih zapovedi, od katerih ena prepoveduje restavriranje, ki temelji na domnevah. Čeprav niso imeli nikakršnega dokaza, da je v prvi vrstici res kdaj pisala letnica 1917, so jo ob obnovi dopisali le na osnovi svoje domneve. Če boste natančno pogledali sedmico, boste opazili, da se spodaj nadaljuje do poravnave s piko za njo, ki se je tudi ne piše za letnicami.


Pika za sedmico navaja k domnevi, da je bila v prvi vrstici verjetno zapisana enota. Če upoštevamo pravilno velikost sedmice, se 1917 tudi prostorsko ne izide več. Tega, da tam 100% ni pisalo 1917, ne moremo dokazati, kot "stroka" z ničemer ne more dokazati, da je izmišljena 1917 tam res kdaj bila zapisana v takšni obliki. Z dopisovanjem svoje domišljije so naredili eno najbolj grobih napak, ki je sploh možna. Prostor manjkajočega napisa bi morali pustiti prazen!

Po doslej znanih informacijah je gornjo napisno ploščo obnavljal isti restavrator, ki je tudi "strokovno" izbil kapitolske gosi. Menda gre za nekega akademskega kiparja, ki so mu skupaj s "strokovnimi" nalogodajalci osnovna načela restavratorske stroke očitno čista španska vas.

Seveda opisani primer ni edina conjecture, domneva - nedopustna opredmetena domišljija. Mednje lahko prištejemo še:
- vse novogradnje na muzeju na prostem na Kolovratu
- vse novogradnje na muzeju na prostem na Ravelniku
- obnovljeni oltar na Mrzlem vrhu
- vodohram na Mrzlem vrhu
- lesene novogradnje na pobočjih Javorščka
- itd.

Vse to so le opredmetene domneve, plod kolektivne domišljije in popolnega neznanja obnoviteljev.

Edited by: SFronta at: 29/2/04 19:08
yurko
Veni, vidi, idi
Posts: 1014
(27/2/04 18:42)
Re: Kaj je conjecture
Tu je še moj približek*:


Uporabniki Internet Explorerja si lahko ogledate primerjavo napisne plošče pred "obnovo" in po njej. Z miško se zapeljite na fotko:

obala.gore-ljudje.net/albumi/zaromet.htm

*približek - (1) približan posnetek, (2) približno enaka stvar

SFronta
Enfant terrible
Posts: 2784
(27/2/04 18:51)
Re: Kaj je conjecture
Na gornji fotki se lepo vidi, za koliko so skrajšali spodaj sedmico, da so lahko potem napisali izmišljeno letnico 1917 in dodali ne levi - za umetniški vtis - še eno piko.

Če boste dobro pogledali, boste videli, da sta bili tudi 6 in 0 drugačni, kot sta zdaj po "strokovni" obnovi (6 je imela lok nižje, ničla pa je bila tudi nižja od šestice).

Počakajmo, kaj bodo nastalo iz kapitolskih gosi.

SFronta
Enfant terrible
Posts: 2791
(28/2/04 4:42)
Re: Kaj je conjecture
Tudi konservatorji in restavratorji imajo svoje etične standarde. Sramota, da moramo laiki "stroki" razlagati osnovne principe. :paper :prof

www.encore-edu.org/encore/documents/ecco2.php

Citat:
II. Obligations towards Cultural Property

Article 5: The Conservator-Restorer shall respect the aesthetic, historic and spiritual significance and the physical integrity of the cultural heritage entrusted to her/his care.

Article 6: The Conservator-Restorer, in collaboration with other professional colleagues involved with cultural heritage, shall take into account the requirements of its social use while preserving the cultural heritage.

Article 7: The Conservator-Restorer must work to the highest standards regardless of any opinion of the market value of the cultural heritage. Although circumstances may limit the extent of a Conservator-Restorer's action, respect for the Code should not be compromised.

Article 8: The Conservator-Restorer should take into account all aspects of preventive conservation before carrying out physical work on the cultural heritage and should limit the treatment to only that which is necessary.

Article 9: The Conservator-Restorer shall strive to use only products, materials and procedures which, according to the current level of knowledge, will not harm the cultural heritage, the environment or people. The action itself and the materials used should not interfere, if at all possible, with any future examination, treatment or analysis. They should also be compatible with the materials of the cultural heritage and be as easily and completely reversible as possible.

Article 10: The conservation-restoration treatment of cultural heritage should be documented in written and pictorial records of the diagnostic examination, any conservation / restoration intervention and other relevant information. The report should also include the names of all those who have carried out the work. A copy of the report must be submitted to the owner or custodian of the cultural heritage and must remain accessible. The record remains the intellectual property of the Conservator-Restorer and shall be retained for future reference.

Article 11: The Conservator-Restorer must undertake only such work as s/he is competent to carry out. The Conservator-Restorer must neither begin nor continue a treatment which is not in the best interest of the cultural heritage.

Article 12: The Conservator-Restorer must strive to enrich her/his knowledge and skills with the constant aim of improving the quality of her/his professional work.

Article 13: Where necessary or appropriate, the Conservator-Restorer shall collaborate with other professionals and shall participate with them in a full exchange of information.

Article 14: In any emergency where cultural heritage is in immediate danger, the Conservator-Restorer - regardless of her/his field of specialisation - shall render all assistance possible.

Article 15: The Conservator-Restorer shall not remove material from cultural heritage unless this is indispensable for its preservation or it substantially interferes with the historic and aesthetic value of the cultural heritage. Materials which are removed should be conserved, if possible, and the procedure fully documented.

Article 16: When the social use of cultural heritage is incompatible with its preservation, the Conservator-Restorer shall discuss with the owner or legal custodian, whether making a reproduction of the object would be an appropriate intermediate solution. The Conservator-Restorer shall recommend proper reproduction procedures in order not to damage the original.

Edited by: SFronta at: 29/2/04 18:35
gost
Neznan(a)
(1/3/04 12:19)
pedrcku
Ko tako veliko veš, bi bilo mogoče dobro, da bi se pobrigal za tako cnjeno dediščino SF. In to ne samo z gobcanjem, ampak kakšno konkretno stvarjo. Ko tako (neargumentirano) očitaš UFPMVP nedokumentirane posege in izkopavanja, bi mogoče opozoril tvoje prijatelje, ki izkopavajo ostaline na zaščitenih območjih (kar Kolovrat btw ni), da naj za vsak izkopan predmet pripravijo dokumentacijo in jo pošljejo v evidenco ZVKD. Malo pometi pred svojim pragom, pa nehaj samo nakladat, ker je že pol Posočja slinastega od tvojih pljunkov.

SFronta
Enfant terrible
Posts: 2817
(1/3/04 19:29)
Konkretnežu
Citat:
Ko tako veliko veš, bi bilo mogoče dobro, da bi se pobrigal za tako cnjeno dediščino SF. In to ne samo z gobcanjem, ampak kakšno konkretno stvarjo.
Vprašaj pri pristojnih, koliko predlogov boljšega managementa z dediščino so že dobili. Problem ni v tem, da se ne bi hoteli pobrigati za dediščino, problem je v tem, da VI tega nočete in ne dovolite. Naj navedem le zadnji primer. Ne Epicentru sem vprašal, če bi bili pripravljeni objaviti alternativni program varovanja dediščine soške fronte in razvoja zgodovinskega turizma (beri tule) - trdno namreč verjamem, da ljudje niso neumni in bi znali sami presoditi, kateri koncept bi bil za vse skupaj boljši. In kaj se je zgodilo? Z Epicentra so za mnenje o objavi vprašali kar Likarja. Jasno, da ne bodo objavili... Še korektne programske predstavitve drugačnih idej se bojijo. Naj ob tej priložnosti še enkrat opozorim na znamenito okroglo mizo na SAZU, na kateri v treh urah skupaj niso dovolili nikomur, ki ni bil iz njihovih vrst, odpreti usta. Počasi se jim bo že posvetilo, da si z načrtnim preprečevanjem in oviranjem drugačnih mnenj delajo le medvedjo uslugo.
Citat:
Ko tako veliko veš, bi bilo mogoče dobro, da bi se pobrigal za tako cnjeno dediščino SF. In to ne samo z gobcanjem, ampak kakšno konkretno stvarjo.
Si hotel predlagati, da bi tudi jaz eno bojišče konkretno uničil-uredil v Disneyland, ali pa konkretno razširil nekaj poneumljajočih mitov po celem svetu? To sta dve zelo konkretni stvari.
Citat:
Ko tako (neargumentirano) očitaš UFPMVP nedokumentirane posege in izkopavanja
Naj vsakdo sam presodi, ali sem pri predstavitvi primera zgoraj in tudi sicer res neargumentirano lamental. Še vedno tudi čakamo odgovor na vprašanje, zastavljeno v zadnjem odstavku tega pisma. Evo, da bom na PN napisal še eno kratko pismo in Fundacijo spomnil, da čakamo še en njen odgovor. Dokumentacijo, o kateri je govora, zahtevajo od ratificirane Beneške listine (beri 16. člen) do Zakona o varstvu kulturne dediščine vsi spomeniškovarstveni pravni akti.
Citat:
Malo pometi pred svojim pragom, pa nehaj samo nakladat, ker je že pol Posočja slinastega od tvojih pljunkov.
Nimam kaj pometati, saj nisem uničil še nobene dediščine.

Edited by: SFronta at: 2/3/04 9:47
yurko
Veni, vidi, idi
Posts: 1031
(2/3/04 8:22)
Re: pedrcku
Citat:
Ko tako veliko veš, bi bilo mogoče dobro, da bi se pobrigal za tako cnjeno dediščino SF. In to ne samo z gobcanjem, ampak kakšno konkretno stvarjo.
Spet komentar nekoga, ki meri opravljeno delo po dolžini izkopanih jarkov.
Upal bi si trditi, da v tem primeru to tudi dejansko opravlja.

SFronta
Enfant terrible
Posts: 2835
(2/3/04 9:46)
Konkretnež
Zanimivo, da "konkretneža" moti nekaj tako nekonkretno-virtualnega, kot so byti tega foruma na nekem strežniku nekje v Kaliforniji.
Citat:
Občasno se rad lotim kakšne tipično slovenske značilnosti, ki nas konstituira kot narod. Tokrat poglejmo del podrobnosti nečesa, čemur pravijo sociologi negativna selekcija, v slovenski praksi pa se kaže kot totalno sovraštvo in prezir do vseh tistih, ki s svojim delom niso več v XIX. stoletju.

Imel sem soseda, ki me je pozdravil le takrat, kadar sem kidal sneg, žagal veje ali počel kaj podobno ročnega. Če me je videl tipkati, je prezirljivo gledal skozme. Kar je bilo še vedno bolje od drugega gospoda, ki je nekoč ob taki priložnosti veselo zavpil: "Tipkaš? Super da si fraj, a mi greš pomagat nosit deske?"

Porečete: Gorenjci med sabo, kaj moremo. Eh, le da se mi zdi, da je tole bolj vseobča slovenska posebnost, ki v teh letih in svetovnih trendih postaja že prav bizarna. Ko ves zahodni svet, kamor bi Slovenec rad, ceni edino še logotipe in ideje, torej tipične sadove pameti in talenta, jih taisti Slovenec prav pobožno malikuje skupaj z vso zahodno čredo - a v svojem kraju bo cenil in spoštoval fizikalne delavce, ki se za drobiž prodajajo lastnikom teh logotipov. Hm, dame in gospodje, počasi se bo treba odločiti, koga podpreti? Neizobraženih fizičnih delavcev brez talenta je povsod po svetu dovolj in kar je še važneje, na kupu so zbrani v veliko večjih količinah kot pri nas.
friends.s5.net/mazzini/clanki/internet309.php

Edited by: SFronta at: 16/3/04 3:00

Pojdi na:

- - Splošno - -



Return to Top of Page.


Piškotki & privacy policy